Pomoč dušam v vicah

Dušam v vicah lahko pomagamo na različne načine. Zanje lahko molimo, v njihovo dobro namenimo dobra dela ali premagovanja, lahko zanje naročimo sveto mašo ali pa v njihovo dobro namenimo odpustek.

Zakaj je potrebno zadoščevanje? Bog nam pri dobro opravljeni sveti spovedi odpusti grehe, velike in male, ter odpusti tudi večno kazen (pogubljenje –večno trpljenje v peklu). Za vsak odpuščeni greh pa je potrebno še zadostiti. Pomeni: ker smo z grehom storili slabo, je to potrebno »popraviti« z dobrim delom. V ta namen nam duhovnik pri sveti spovedi »naloži« pokoro. Vendar je navadno ta pokora bolj simbolične narave, ker naj bi si vsak prostovoljno po svoji izbiri, sebi primerno naložil več pokore.

Za odpuščene grehe zadoščujemo z molitvijo, obiskom svete maše, zlasti delavniške, z dobrimi deli, postom, odpovedjo stvarem, ki jih imamo radi, s prizadevanjem, da odpravljamo svoje napake... Kolikor kdo ne zadosti na zemlji, bo moral zadoščevati v vicah. Čimbolj kdo greši in manj zadosti na zemlji, več bo moral zadoščevati v vicah, kar bo gotovo mnogo hujše, kot pa prostovoljno zadoščevanje na zemlji. Zato se tako priporoča sveta spoved, udeležba pri delavniških mašah, zdržek od mesa, post, dobra dela, premagovanja, udeležba pri skupni molitvi rožnega venca v cerkvi, udeležba pri šmarnicah, križevem potu, pomoč bolnikom, karitativna dejanja in tako dalje, ker nam vsako dobro delo nekoliko skrajša čas zadoščevanja v vicah.

Na kaj se nanaša odpustek? Odpustek je odpuščanje časnih kazni. Časne kazni so te, ki trajajo le nekaj časa (kazni na zemlji in zadoščevanje v vicah), večna kazen pa je pogubljenje oziroma pekel. Kadar lahko pridobimo odpustek zase, se nam z dejanji, ki so potrebna za pridobitev odpustka, odpustijo vse časne kazni, ki smo si jih zaslužili s storjenimi grehi, že odpuščenimi pri sveti spovedi. Pomeni, da nam teh kazni ne bo treba »prestati« v vicah.

Zakaj lahko Cerkev naklanja odpustke? Jezus je s svojim učlovečenjem in zemeljskim življenjem, zlasti pa s svojim trpljenjem in smrtjo na križu, pridobil za nas neizmeren vir milosti. K tej Jezusovi zadostitvi je veliko »dodala« Marija s svojim doslednim izpolnjevanjem Božje volje. Veliko so zadostili svetniki, zlasti mučenci, in k zadostitvi za grehe dodajo pobožni in požrtvovalni ljudje na zemlji. Iz vsega tega »vira« zadostitve Cerkev naklanja odpustke. Kristus je dal Cerkvi oblast oziroma pravico odpuščati grehe. V moči te oblasti Cerkev naklanja poleg odpuščanja grehov tudi odpuščanje časnih kazni, vendar le pod določenimi pogoji.

Kaj se zahteva za pridobitev odpustka? Za pridobitev odpustka je potrebno dobro pripravljen prejeti zakrament svete spovedi, pobožno prejeti sveto obhajilo, storiti predpisano dobro delo, moliti po namenu svetega očeta in ne smemo biti navezani na noben greh. V bistvu je potrebno, da se človek z vsem srcem zbliža z Bogom, poskrbi za osebno svetost in se odloči za temeljito duhovno življenje. Če ne izpolnimo dobro vseh navedenih dejanj, je odpustek delni, pomeni, da nam Bog odpusti le del časnih kazni, v sorazmerju s storjenimi dobrimi deli.

ODPUSTEK NEMENJEN DUŠAM V VICAH Za duše v vicah je možno pridobiti odpustek, če prejmemo zakrament svete spovedi, pobožno prejmemo sveto obhajilo, obiščemo pokopališče, molimo za pokojne ter molimo po namenu svetega očeta vsaj vero in očenaš, ter nismo navezani na noben, niti mali greh. V korist dušam v vicah lahko pridobimo odpustek v prvih osmih dneh novembra z obiskom pokopališča in drugih opravljenih delih, določenih za pridobitev odpustka. Prav tako je možno v dobro duš v vicah pridobiti odpustek 1. in 2. novembra ali nedeljo pred prvim novembrom in v nedeljo po prvem novembru v vseh cerkvah. Potrudimo se tudi za to obliko pomoči našim bližnjim, ki morda še zadoščujejo v vicah, saj Jezus pravi: » S kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo«.Ne moremo nekoč pričakovati pomoči od drugih, če jo prej ne bomo mi izkazali našim bratom in sestram.