Romanje Marija Bistrica 2025

MARIJA BISTRICA, 8.11.2025

V zgodnjem sobotnem jutru smo se pod vodstvom župnika Simona Kvaternika na avtobusu zbrali najprej Moščani in nato še Fužinci. Odpeljali smo se mimo Novega mesta, prečkali mejo s Hrvaško in pred Zagrebom zavili na sever do Marije Bistrice.

“V Marijo Bistrico smo šli vsako leto. Vedno je bilo polno ljudi. To je naše glavno svetišče,” je povedala faranka Verica.

Kaj cerkev – po dveh urah vožnje je bilo najpomembnejše stranišče! Moški v moškega, žene v ženskega. In smo se zgubili. Spraševali en drugega po materi, po možu, dokler se nismo našli in zbrali v kapeli svetega Petra tik pod cerkvijo, kjer je župnik daroval mašo.

Ko sem šla brat berilo, se nisem spotaknila na stopnici, pač pa sem se zaletela v ambon ,ki ni bil pritrjen na tla. Tudi mikrofona ni bilo. Napela sem vse moči in prepono ter vpila v občestvo. Drugo berilo je bral Janez, moj najljubši bralec beril. “Janez je bil glasnejši od tebe,” je ugotovil moj mož.

Darovanje, povzdigovanje, ljudsko petje v slovenščini in hrvaščini– res lepo.

Zlata monštranca z Najsvetejšim. Župnik jo odpira in odpira. Nazadnje se obrne na občestvo, če ima kdo izvijač na žepnem nožu. Romar Matjaž vijači v levo, vrti v desno in se vda. Romar, ne ključavnica. VD 40, tega nujnega romarskega pripomočka, ni imel nihče. Tadeja odhiti v župnišče po pomoč. Prideta dva možakarja kot iz stare češke risanke – samo brez pajsarja in vitriha – ter poskušata odpreti monštranco. Če bi imela pravo orodje, bi od monštrance nastala novodobna kovinska instalacija. Namesto tega v kapelo privihra ornat z duhovnikom in posvečenim svetim Rešnjim telesom, po katerem smo romarsko hrepeneli. Corpus Christi. Amen.

Križev pot na travnatem bregu nasproti cerkve se je dvigal s pravšnjim naklonom, da smo se ogreli, toda ne zasopli. Kako bi sicer molili? Naša molitev je segla le do nizke oblačnosti. Če bi molili bolj goreče, bi priklicali zlato sonce. Toda v nas je namesto sonca gorela Božja ljubezen.

Pogostitev v bližnji restavraciji je bila zelo okusna in bogata, v ceno so bili vključeni tudi aperitiv, sokovi, mineralna voda, vino in odlična kava po obedu. Naš župnik ima večje pogajalske sposobnosti, kot kaže na prvi pogled. Ali pa se je obrnil na pomoč na Majko Božjo Bistričko.

Nato smo se odpeljali do bližnje Krapine in obiskali muzej Neandertalca. V mnogih nanosih peska so se kosti dobro ohranile in razvoj človeka je lepo predstavljen. Vsekakor se nismo razvili iz opice. Nastali smo po Božji podobi, razvoj človeštva pa je nerazložljivo zanimiv.

Zavili smo proti Celju, kjer so še vedno ali že spet kolone in zastoji, vendar nas duhovno in telesno nahranjene niso vznemirili. Popotni sendvič sem pojedla šele doma.

Marija, Mati Božja, hvala za lepo romanje! Hvala tudi gospodu župniku, sopotnikom in šoferju.

Marija Klun