Oznanila

Teden od 17.01 do 23.01

Januar 2022 List župnij Ljubljana Moste in Fužine – JEZUSOVA DRUŽINA

CELODNEVNO ČEŠČENJE V MOSTAH

Na praznik Gospodovega razglašenja, v četrtek 6. januarja, bo v župniji Ljubljana Moste potekalo celodnevno češčenje. Ta molitev je bila že od nekdaj običajna, zadnja leta pa se je na njo pozabilo. Letos zopet uvajamo molitev pred Najsvetejšim za potrebe naše nadškofije. Vsaka župnija ima en dan določen za takšno skupno molitev, s čemer se povezujemo v širše občestvo vernikov naše nadškofije.
Razpored molitve bo po naslednjem urniku:
Ob 8.00 bo prva praznična maša in nato molitvena ura, pri kateri bodo sodelovale gospe, ki čistijo vsak teden našo cerkev.
Ob 10h verniki iz Zelene jame.
Ob 11h verniki iz Vodmata.
Ob 15h verniki iz Most.
Ob 16h družine otrok od 1. do 5. razreda.
Ob 17h družine otrok od 6. do 9. razreda.
Ob 18h zaključek celodnevnega češčenja in sveta maša.

DOGODKI V LETU 2022

Da boste lahko lažje načrtovali osebne aktivnosti, že sedaj objavljamo nekatere dogodke v župniji v novem letu.
5. marca bo na Fužinah dekanijski molitveni dan za duhovne poklice.
31. marca bo na Fužinah celodnevno češčenje.
Od 1. do 2. aprila bo na Fužinah mali Svetopisemski maraton.
15. maja bo ob 9.30 v Mostah birma.
28. maja bo na Fužinah birma ob 10h.
29. maja bo na Fužinah prvo sveto obhajilo ob 11h.
5. junija ob 9.30 bo v Mostah prvo sveto obhajilo.
Oratorij na Fužinah bo od 27. junija do 1. julija. (Za Moste sporočimo prihodnji mesec)
Za vse otroke obeh župnij bodo skupne poletne počitnice v Podzemlju v Beli Krajini (ob Kolpi) od nedelje 10. julija do sobote 16. julija.
Za zakonske pare bodo duhovne vaje od 16. do 18. septembra v Ilirski Bistrici. Vodil jih bo Silvo Šinkovec, DJ.
Ostale dogodke bomo prilagajali trenutnim razmeram in jih sproti napovedovali.

SINODA

Temeljno vprašanje za posvetovanje
Sinoda zastavlja naslednje temeljno vprašanje: Sinodalna Cerkev v oznanjevanju evangelija ›hodi skupaj‹. Kako se ›skupna hoja‹ danes uresničuje v vaši krajevni Cerkvi? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi v tej ›skupni hoji‹ rasli? (PD 26).
Pri odgovoru na zgornje vprašanje smo povabljeni, da:
- se spomnimo izkušenj: Katere izkušnje v naši krajevni Cerkvi nam to temeljno vprašanje prikliče v spomin?;
- še enkrat poglobljeno preberemo te izkušnje: Česa se lahko ob teh izkušnjah veselimo? Na katere težave in ovire smo ob njih naleteli? Katere rane so se pokazale? Do katerih spoznanj smo prišli?;
- naberemo sadove, ki jih bomo delili: Kje sredi teh izkušenj odmeva glas Svetega Duha? Kaj nas prosi? Katere točke je treba potrditi, kakšne spremembe se obetajo, katere korake je treba narediti? Kje zaznamo soglasje? Kakšne poti se odpirajo za našo krajevno Cerkev?
Da bi ljudem pomagali bolj poglobljeno raziskovati to temeljno vprašanje, smo s spodaj navedenimi temami poudarili pomembne vidike »živete sinodalnosti« (PD, 30). Pri odgovarjanju na vprašanja si je dobro zapomniti, da se »skupna hoja« dogaja na dva globoko povezana načina. Najprej skupaj hodimo kot Božje ljudstvo, nato pa skupaj hodimo kot Božje ljudstvo tudi z vso človeško družino. Ta dva pogleda se medsebojno bogatita in nam bosta v pomoč pri našem skupnem razločevanju z namenom poglobiti občestvo, da bo naše poslanstvo rodovitnejše.

Vprašanja, ki spremljajo vsako od naslednjih desetih tem, lahko uporabite kot izhodišče ali koristne smernice, pri čemer ni treba, da omejujejo vaš pogovor in dialog.
1. TOVARIŠI NA POTI
V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v naši krajevni Cerkvi ›hodi skupaj‹? Kdo so tisti, ki so od Cerkve oddaljeni? Kako smo poklicani, da rastemo kot tovariši? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju?
2. POSLUŠATI
Prvi korak je poslušanje, vendar moramo najprej brez predsodkov odpreti um in srce. Kako nam Bog govori po glasovih, ki jih včasih prezremo? Kako poslušamo laike, zlasti ženske in mlade? Kaj nam pri poslušanju pomaga ali nas ovira? Kako dobro poslušamo tiste na obrobju? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Kaj nas omejuje pri poslušanju zlasti tistih, ki imajo drugačne poglede kot mi? Koliko prostora dajemo glasovom manjšin, zlasti ljudem, ki živijo v revščini, na obrobju ali so socialno izključeni? 3. JASNO SPREGOVORITI
Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru, torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kaj omogoča oziroma ovira pogumno, odkrito in odgovorno izražanje mnenja v naši krajevni Cerkvi in družbi? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako deluje odnos s krajevnimi mediji (ne samo katoliškimi mediji)? Kdo govori v imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?
4. PRAZNOVATI
»Skupna hoja« je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično obhajanje navdihujeta in usmerjata naše skupno življenje in poslanstvo v naši skupnosti? Kako navdihujeta najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh vernikov v bogoslužju? Koliko prostora je namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?
5. SOODGOVORNI V NAŠEM SKUPNEM POSLANSTVU
Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, v katerem so poklicani sodelovati vsi njeni člani.
Kako so krščeni poklicani k dejavni udeležbi v poslanstvu misijonarskih učencev? Kaj krščenemu preprečuje, da bi bil dejaven v poslanstvu? Katera področja poslanstva zanemarjamo? Kako skupnost podpira svoje člane, ki se zavzemajo za služenje v družbi (družbena in politična zavzetost, v znanstvenem raziskovanju in poučevanju, v spodbujanju socialne pravičnosti, v zaščiti človekovih pravic in v skrbi za skupni dom itd.)? Kako Cerkev pomaga tem članom, da živijo svoje služenje družbi kot poslanstvo? Kako poteka razločevanje v odločitvah, povezanih s poslanstvom, in kdo sodeluje pri tem?
6. DIALOG V CERKVI IN DRUŽBI
Za dialog sta potrebni vztrajnost in potrpežljivost, vendar omogoča medsebojno razumevanje. Koliko se različni ljudje v naši skupnosti srečujejo, da bi vzpostavljali dialog? Kateri so kraji in načini dialoga v naši krajevni Cerkvi? Kako spodbujamo sodelovanje s sosednjimi škofijami, z redovnimi skupnostmi na našem območju, z laičnimi združenji in gibanji itd.? Kako se lotevamo razhajanj v viziji, konfliktov in težav? Katerim posebnim vprašanjem v Cerkvi in družbi moramo posvetiti več pozornosti? Kakšne izkušnje v dialogu in skupnem prizadevanju imamo z verniki drugih religij in z neverniki? Kako se Cerkev pogovarja in uči od drugih družbenih sektorjev: sveta politike, ekonomije, kulture, civilne družbe, revnih? 7. EKUMENIZEM
Dialog med kristjani različnih veroizpovedi, ki jih združuje en krst, ima posebno mesto na sinodalni poti. Kakšne odnose ima naša cerkvena skupnost s člani drugih krščanskih veroizpovedi? Kaj imamo skupnega in kako hodimo skupaj? Katere sadove smo nabrali ob tej »skupni hoji«? Katere težave se pojavljajo? Kako lahko naredimo naslednji skupni korak naprej?
8. OBLAST IN SODELOVANJE
Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna. Kako naša cerkvena skupnost določa cilje, ki jih želimo doseči, pot, po kateri jih bomo dosegli, in korake, ki jih moramo storiti? Kako se v naši krajevni Cerkvi izvaja oblast? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kdo je zadolžen za vrednotenje in kako poteka? Kako se spodbuja služenje laikov in prevzemanje odgovornosti s strani vernikov? Kako delujejo sinodalni organi na ravni krajevne Cerkve (pastoralni sveti v župnijah in škofijah, duhovniški svet itd.)? Imajo rodovitne izkušnje? Kako lahko pri svojem sodelovanju in vodenju spodbujamo bolj sinodalni pristop?
9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI
V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem tega, kar Sveti Duh govori po našem celotnem občestvu. Katere postopke in metode uporabljamo za sprejemanje odločitev?
Kako jih lahko izboljšamo? Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih skupnostih? Ali nam naše metode odločanja pomagajo poslušati celotno Božje ljudstvo? Kakšen je odnos med posvetovanjem in odločanjem in kako ju uresničujemo? S katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost? Kako lahko rastemo v skupnem duhovnem razločevanju?
10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST
Sinodalnost vključuje dovzetnost za spremembe, vzgojo in trajno učenje. Kako naša cerkvena skupnost vzgaja ljudi, da so bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega, sodelovati v poslanstvu in v dialogu? Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti na sinodalni način?
Na spletnem mestu sinode lahko najdete predloge, kako na preprost in zanimiv način zastaviti ta vprašanja različnim skupinam ljudi. Škofijam, župnijam ali cerkvenim skupinam ni treba zajeti vseh teh vprašanj, temveč naj opravijo razločevanje in se posvetijo tistim vidikom sinodalnosti, ki najbolj zadevajo njihove okoliščine. Sodelujoče bi radi spodbudili, da iskreno in brez zadržkov delijo svoje izkušnje iz resničnega življenja ter skupaj razmislijo o tem, kaj Sveti Duh želi razkriti v tem, kar si podelijo.

Vsaka župnijska skupina naj poskuša v mesecu januarju narediti eno srečanje na to temo in na koncu sestaviti kratek zapisnik, povzetek razmišljanja. Naj ne bo daljše od ene tipkane strani A4.

OBVESTILA – Ljubljana Fužine

1. januar: Praznik Božje Matere Marije. Maša bo samo ob 11:00.

3. januar: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.

6. januar: Praznik Gospodovega razglašenja – Sveti trije kralji. Maši bosta ob 8h in 19h. Pri mašah bo nabirka za trikraljevsko akcijo, ki je namenjena misijonarjem. n Po maši bo v cerkvi priložnost za molitev do 22h.

9. januar: Popoldne ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine.

11. januar: Nadaljuje se verouk za vse skupine otrok.

13. januar: Po maši bo sestanek Karitas.

14. januar: Ob 20h je srečanje 4. zakonske skupine.

17. januar: Ob 19.30h bo v cerkvi srečanje vseh staršev veroučencev na temo sinode.

27. januar: Ob 20h bo posebno srečanje Župnijskega pastoralnega sveta na temo Sinode.

--------------------------------------------------------------------------------------

OBVESTILA – Ljubljana Moste

1.januar: Praznik Božje Matere Marije. Maša bo samo ob 9.30.

5.januar: Tretji sveti večer. Blagoslov doma.

6.januar: Praznik Gospodovega razglašenja – Sveti trije kralji. V Mostah bo dan celodnevnega češčenja. Glej poseben članek o tem. Maši bosta ob 8h in 18h. Pri mašah bo nabirka za trikraljevsko akcijo, ki je namenjena misijonarjem.

9.januar: Nedelja Jezusovega krsta – zaključek božičnega časa.

10.januar: Nadaljuje se verouk za vse skupine otrok.
Zvečer bo srečanje Skupnosti sv. Jožefa.

11.januar: Po maši je srečanje bralske skupine.

18.januar: Po maši bo srečanje biblične skupine.

20.januar: Ob 18h bo v cerkvi srečanje vseh staršev veroučencev na temo sinode.

21.januar: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.

24.januar: Ob 20h bo posebno srečanje Župnijskega pastoralnega sveta na temo Sinode.

December 2021 List župnij Ljubljana Moste in Fužine – JEZUSOVA DRUŽINA

List župnij Ljubljana Moste in Fužine – JEZUSOVA DRUŽINA

DECEMBER 2021 številka 26

NOV ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

V začetku decembra bomo imeli v obeh župnijah prvo srečanje Župnijskega pastoralnega sveta v novi sestavi. Zaradi epidemije se je celoten postopek imenovanja novih ŽPS zamaknil za več kot leto in pol.
Hvala vsem članom, ki ste zadnjih pet let aktivno sodelovali v poslanstvu ŽPS. Nekateri boste, kljub prenehanju mandata, še naprej pozorno spremljali delo v župniji in nudili svojo pomoč. V tem se kaže ljubezen do lastne župnijske skupnosti in velikodušnost. Nekateri ste bili pripravljeni podaljšati svoje sodelovanje v ŽPS še za en mandat. Tudi vam iskrena hvala, da boste z novimi člani lahko delili svoje izkušnje in jim prenesli neko tradicijo. Prisrčna hvala pa tudi tistim župljanom, ki ste bili predlagani kot novi člani ŽPS in ste ta izziv sprejeli. Želim, da bi s svojimi novimi pogledi in izkušnjami celotno župnijo obogatili.
Na prvo srečanje boste člani novih ŽPS osebno povabljeni.

ADVENT

Po vsej verjetnosti bodo tudi letos adventni čas in Božični prazniki potekali nekoliko drugače, kot smo bili vajeni. Morda z nekoliko napetosti in občutkom omejenosti. Lahko pa ravno te okoliščine izkoristimo za kakšno novo pobudo v osebnem ali družinskem življenju. Lahko še bolj globoko zahrepenimo po odrešenju, ko živimo čas preizkušnje in zmede.
Adventni venec si lahko izdelamo sami. Potrudimo se tudi obnoviti pomen tega znamenja, da nam bo bolj jasno spregovoril. Vsaka družina lahko v cerkvi vzame ali Adventni koledar ali Adventni sopotnik, kjer boste našli za vsak dan veliko misli, molitev in spodbud, kako živeti adventni čas. Tudi na spletu se lahko poišče podobne »koledarje«, ki ponujajo neko duhovno pripravo na Božič. V obeh cerkvah imamo na voljo blagoslovljeno vodo, ki si jo lahko odnesete na svoj dom (zato s seboj prinesi kakšno majhno stekleničko). To vodo lahko uporabite pri vsakdanji molitvi, posebej pa, ko boste blagoslovili svoj dom na Sveti večer.
Potrudite se tudi pri postavljanju jaslic. Naj otroci sodelujejo pri tem, vi pa jim pripovedujte svoje osebne zgodbe in izkušnje vere iz preteklosti. Starši ste prvi prenašalci vere svojim otrokom. V pomoč so vam lahko čudovita pričevanja svetnikov, ki v času adventa godujejo. Kar nekaj je zelo zanimivih (sv. Andrej, sv. Frančišek Ksaver, sv. Nikolaj, sv. Lucija, drinske mučenke Antonija in Krizina…).
Pred Božičem bo mogoče v cerkvi kupiti tudi kadilo. Spodbujam vas, da na sveti večer organizirate doma vsaj krajšo molitev z blagoslovom stanovanja.

SINODA

Kaj je sinoda? Že beseda cerkev (lat. ecclesia) v grščini pomeni sklic, zbor ljudstva. V antiki je to pomenilo predvsem politična zborovanja, v kontekstu Cerkve pa pomeni shod ljudstva, zborovanje vernikov ob Gospodovem oltarju.
Tudi beseda sinoda ima podoben pomen. Sinoda prihaja iz grškega synodos in pomeni zborovanje, iz česar je prišel latinski concilium. Gre torej za zborovanje škofov. Danes tako ločimo med koncilom, ki je za vso Cerkev (zadnji je bil drugi vatikanski koncil v letih 1962–1965), in med sinodo, ki je nekoliko bolj lokalne narave. Tako smo ob svetem letu 2000 tudi v Sloveniji obhajali slovensko sinodo. Sinoda pa ima tudi drug pomen. Grški synodos je sestavljenka iz syn (skupaj) in hodos (hoditi, potovati). To je pomen, h kateremu teži tudi papež Frančišek: sinoda naj ne bo le zborovanje škofov, ampak mora biti pot, ki jo bomo prehodili vsi verniki skupaj kot Cerkev, vsi različni udje tega skrivnostnega Kristusovega telesa. Po drugem vatikanskem koncilu je papež Pavel VI. ustanovil škofovsko sinodo kot posebno strukturo v Cerkvi, ki se redno sestaja na določeno časovno obdobje.

Sinodalna pot, sinodalnost V tem času bomo tako velikokrat slišali besede, kot so sinodalna pot, sinoda, sinodalnost in podobno. Z besedno zvezo sinodalna pot tako želimo označiti celoten proces, ki se bo v tem kontekstu odvijal, od dogajanja v posameznik škofijah, celinah in nazadnje na ravni celotne Cerkve. S tem se želi posebej poudariti, da gre za proces, ki ga moremo prehoditi skupaj, kot Cerkev, da to zadeva tudi verne laike in ni le stvar škofov.
Kaj je sinodalnost? Sinodalnost pomeni način delovanja. Geslo sinode, ki se začenja, je Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Sinodalnost pomeni način življenja in delovanja Cerkve, ki tako uresničuje občestvo kot svoje bistvo, tj. skupaj potuje in se zbira v skupnosti. Sinodalnost pomeni način, kako se sinoda uresničuje v življenju Cerkve.

Kakšne so novosti? Sinoda o sinodalnosti prinaša kar nekaj novosti. Prva je ta, da bo sinoda potekala tri leta (2021–2023), in sicer v treh stopnjah: na ravni posameznih škofij, na kontinentalni ravni in nazadnje na ravni celotne Cerkve.
Posebna novost je, da gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v Rimu, ampak na različnih koncih sveta, sklenilo pa se jo bo v Rimu. Gre za korak k decentralizaciji.
Pomembna novost je tudi, da se želi z začetkom sinodalne poti v posamezni škofiji posebej prisluhniti tamkajšnjim vernikom, da sinoda torej ne bo le zborovanje škofov, ampak pot celotne Cerkve. Da pa se bo to uresničilo, je potrebno, da tudi po škofijah to ne bo delo zaprte skupine škofijskih sodelavcev, ampak da se prisluhne zares vsakomur. Škofijsko fazo se bo sklenilo s posebnim predsinodalnim srečanjem in oblikovanjem prispevka, ki se ga bo posredovalo v Rim.
Da bo sinoda, ki jo začenjamo, obrodila resnično bogate sadove, je potrebno, ne le da vse to podpremo z molitvijo, ampak da tudi sami pristopimo in dodamo svoj del, saj smo tudi mi del Cerkve, ki nam tokrat želi prisluhniti, nas slišati in upoštevati. Ne čakajmo, da bomo naprošeni ali povabljeni, ampak stopimo sami naproti.

Članek je napisal: Filip Veber – objavljen pa je bil 15/10/21 na Aleteia.si.

OSTANITE BUDNI, GOSPOD SE BO VRNIL

(Iz razlage evangeljske harmonije sv. Efrema, diakona)

Da bi Kristus naredil že konec apostolskemu spraševanju, kdaj se bo vrnil, jih je zavrnil: Tega še angeli ne vedo, niti Sin ne, nihče! Ni treba, da veste, kdaj bo to. Prikril nam je ta trenutek, da bi vsi ostali pozorni ter bi računali, da pride ob našem času. Če bi bil pa povedal, kdaj pride, bi njegov prihod izgubil pravi pomen. Sodobniki njegovega prihoda ne bi tako hrepeneli po njem. Napovedal je svoj prihod, ni pa rekel, kdaj pride, da bi človeški rodovi vseh časov z enakimi željami mislili nanj.
Čeprav nam je Gospod dal znamenja svojega prihoda, si o pravem trenutku nismo na jasnem. Njegova znamenja se zelo spreminjajo. Ena minevajo, druga nastajajo. Zato je njegov zadnji prihod podoben prvemu.
Kakor so pravični in preroki upali, da se bo tedaj razodel, in so ga čakali, tako tudi danes upa vsak pravi vernik, da ga bo dočakal v svojem času. Saj nam ni napovedal, kdaj pride. Posebej pa nam je zamolčal čas svojega prihoda, ker je želel, da nihče ne bi mislil, da vodi njegov prihod slepa usoda. Saj mu je vendar vse podložno! Kako bi naj mu bilo prikrito, kar je sam določil, ko je vendar še znamenja svojega prihoda jasno opisal. S takim ravnanjem je dal več časti znamenjem svojega prihoda. Zdaj lahko vsi rodovi menijo, da bo morda prišel ob njihovem času.
Bedite torej, ker med spanjem naša narava ni pod našim nadzorstvom. Tedaj se ravna po naravnih težnjah in zakonih. Kadar pa se duša prepusti globokemu spancu, na primer malodušnosti ali žalosti, jo ima sovražnik v svojih rokah. Ravna z njo, kakor ga je volja. Nad naravo torej v snu gospodujejo naravne moči, nad dušo pa sovražnik.
Gospod zahteva budnost za telo in dušo. Glede telesa nam naroča, naj ne zaspimo, glede duše pa, naj se varujemo lenobnega strahu. Zato pravi sveto pismo: Zbudite se, pravični! Vstal sem in zdaj sem pri tebi. Ne omaguj! V njem imamo torej pomoč, da ne bomo omagali.

OBVESTILA – Ljubljana Fužine

2. december: Po maši bo v cerkvi priložnost za molitev do 22h.
Po maši bo tudi sestanek Karitas.

3. december: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal vse bolnike po domovih.
Ob 17h je srečanje ministrantov.

5. december: Popoldne ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine.
Ob 19h mladi pripravljajo posebno sodelovanje pri sveti maši in po njej slavljenje. Povabljeni vsi.

6. december: Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.

8. december: Ob 20h bo ustanovna seja novega Župnijskega pastoralnega sveta. Novoimenovani člani boste povabilo prejeli še osebno.

9. december: Ob 19.30, takoj po maši, bo v cerkvi še srečanje z odvetnico Matejo Maček, ki nam bo spregovorila o temi dedovanja in s tem povezanih listin (oporoka…). Za to srečanje lahko tudi vnaprej pripravite vprašanja in jih posredujete župniku.

10. december: Ob 20h je srečanje 4. zakonske skupine.

18. december: Sprejem luči miru iz Betlehema. Skavti bodo pripravili mašo in delitev luči, ki jo boste ponesli na svoje domove.

19. december: Pred vsako mašo bo eno uro prej priložnost za zakrament svete spovedi.
Skavti bodo delili luč miru iz Betlehema.

21. december: Pred mašo in po njej bo priložnost za sveto spoved.

23. december: Od 17h do maše bo priložnost za sveto spoved.

24. december: Sveti večer. Maše bodo ob 19h in 24h.

25. december: Božič – Jezusovo rojstvo. Svete maše bodo ob 8h in 11h. Ob 16h bo maša tudi v DSO Fužine.

31. december: Drugi sveti večer – sv. Silvester. Ob 19h bo sveta maša v zahvalo za iztekajoče se leto.

--------------------------------------------------------------------------------------

OBVESTILA – Ljubljana Moste

3.december: Prvi petek v mesecu. Župnik bo obiskal vse bolnike po domovih.

5.december: Pri maši ob 9.30 nas bo obiskal sv. Miklavž.

7.december: Ob 20h bo v Marijini sobi ustanovna seja novega Župnijskega pastoralnega sveta. Novoimenovani člani boste povabilo prejeli še osebno.

13.december: Srečanje Skupnosti sv. Jožefa. Po sveti maši nas bo obiskal sv. Miklavž.

14.december: Po maši je srečanje bralske skupine.

17.december: Začne se božična devetnevnica. Otroci v teh dneh ne bodo imeli verouka. Sodelujejo naj vsak dan pri sveti maši, ki bo posebej pripravljena za njih.
Ob 20h je srečanje 2. zakonske skupine.

19.december: V cerkvi bodo skavti delili Luč miru iz Betlehema. Zvečer med 17h in 19h bo v cerkvi priložnost za zakrament sv. spovedi.

21.december: Po maši bo srečanje biblične skupine.

24.december: Sveti večer. Svete maše bodo ob 18h in 24h.

25.december: Božič – Jezusovo rojstvo. Svete maše bodo ob 8h in 9.30.

26.december: Sv. Družina – praznik naše župnije. Svete maše bodo ob 8h, 9.30 in ob 16h. Slovesno sv. mašo ob 16h bo vodil upokojeni nadškof dr. Anton Stres.

31.december: Drugi sveti večer – sv. Silvester. Ob 18h bo sveta maša v zahvalo za iztekajoče se leto.