Utrip župnije

Oratorij in Ankaran 2024

Na oratoriju sem se imela zelo dobro. Delali smo raznorazne stvari, se igrali, imeli delavnice, pekli stvari (npr. mafine, pizza rolice…). Imeli smo tudi športne igre, ki pa nas je na koncu dež ujel. Bili smo mokri ampak ne toliko, da se na srečo nismo prehladili. Bilo je zelo dobro, animatorji so bili zelo prijazni. Imeli smo tudi dobro malico - velikokrat smo imeli hrenovke v testu, ki so bile zelo dobre. Malo po tem je pa sledil dan, ko smo mogli it v Zajčjo Dobravo. Tam smo pomagali Danielu raziskat skrivnost, kdo govori resnico - sodniki ali Suzana. Na koncu je imela Suzana prav. Čez celoten oratorij sem se imela zelo dobro. Zato komaj čakam že naslednji oratorij.

Malo za tem je pa prišel Ankaran. Komaj sem čakala, ker smo imeli zelo dobre dejavnosti, mašo, hrano, fotografa, prijatelje, igre… Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli plesni večer in je grmelo. Nebo je bilo zelo lepo in strele so bile belo rumene. Samo malo me je motilo, ker je bilo veliko vlage, zato so potem bila moja oblačila malo mokra in vlažna, ko smo odhajali po kosilu na plažo. Vsak dan je bilo dobro, razen tega da je bila voda čisto umazana z morsko travo na nekaterih deli plaže. Bili smo pa tudi na modrem splavu v vodi, ki mu mi pravimo čokolada, ker je v obliki čokolade. Moje najljubše naloge, ki smo jih imeli: Prva je bila duhovnost, potem veselje, nato pomivanje, potem čiščenje in zadnje strežba. Malo sem razočarana, da je tako hitro minilo ter, da ni bilo Nejca, zelo prijaznega in smešnega animatorja. Drugače sem pa spoznala eno zelo pametno, prijazno, in razumljivo animatorko Nušo. Na koncu, ko smo odšli domov, je bila prometna nesreča in je bil zastoj. Drugače sem se pa imela odlično.

Hvaležna sem Simonu, animatorjem in kuharicama Miji in Katji, da so lahko pripravili Ankaran.

TARA

Maša namenjena starejšim, bolnikom in invalidom

V nedeljo, 09.10.2022 smo imeli ob 8h posebno mašo, namenjeno starejšim, bolnikom in invalidom. Med mašo je bilo namreč mogoče prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

Odlomki iz Svetega pisma niso bili namenoma izbrani za ta namen, ampak so bili določeni za 28. nedeljo med letom. Bil pa je izbran mašni obrazec »Za bolnike in za zdravje«.
Božja beseda nam je v prvem berilu in evangeljskem odlomku postavljala pred oči dva moža gobavca, ozdravljena bolnika, ki se za dobrino zdravja zahvaljujeta Bogu, čeprav sta oba pogana. Bila sta rešena.
Tudi ostalih devet je seveda ozdravljenih, a ne rešenih. Bili so ozdravljeni strašne bolezni, to je gobavosti. Gobavost je kožna bolezen. Živa in zdrava koža začne gniti. Bolnik se je moral takoj umakniti iz družbe, družine in skupnosti. Mesto je bilo določeno, kje mora odslej živeti. Bolezen je človeka popolnoma izolirala. Gobavci so ponavadi živeli v globeli. Hrano so jim spuščali po vrvi, da ne bi prišlo do kakšnih stikov. Vendar so vedno v svojih srcih gojili upanje, da se bodo vrnili k svojim, saj so slišali tudi o Jezusu. O njem so že kar nekaj slišali, kako je čudežno ozdravil več ljudi. Jezus je bil njihovo zadnje upanje. Jezus jih je poslal, naj se gredo pokazat duhovnikom. Duhovniki so bili kakor zdravniška komisija, ki je odločila, kdo se lahko vrne v vas. Med potjo so ozdraveli. Veseli so se vračali proti domu. Dobili so potrditev.V njih se je pojavil optimizem, novo veselje do življenja, novo življenje. Mnogi so svoj korak naravnali proti domu, srečanje z domačimi, z družino, z bližnjimi. Teh je bilo devet – ozdravljenih. Eden, ki je bil po vrhu še Samarijan, za Jude manjvreden, celo njihov sovražnik, je šel najprej poiskati Jezusa in se mu zahvalil za čudežno ozdravitev. V svojem srcu je čutil, da se mu mora zahvaliti. Gledano človeško je bilo ozdravljenih vseh deset. A pravo ozdravljenje je doživel samo ta ubogi – ničvreden Samarijan. Devet je bilo ozdravljenih samo na površini kože. Za njih se ni zgodilo nič drugega. Vrnili so se samo v svoje vsakdanje življenje. Ostali so stari ljudje, s trdo držo, sebičnimi navadami, posvetnimi skrbmi in površinskim življenjem. Niso se zavedali, da je človek lahko tudi notranje gobav. To je bolezen srca in duše – notranja bolezen. Devet jih je še naprej hodilo v življenju z gobavostjo. Ni jim še postalo jasno, da so tudi notranje bolni, samosvoji, nehvaležni, sebični… Toda Samarijan je postal novi človek. Njegovo ozdravljenje je segalo do srca!

Tudi nam, vsem ostalim je bila položena beseda. Bolnika, starega, onemoglega ne smemo prepustiti njegovi osamljenosti. Eno izmed del usmiljenja je obiskovanje bolnikov in Jezus nas je opozoril, da se ena od točk poslednje sodbe tiče prav tega: »Bolan sem bil in ste me obiskali … Bolan sem bil in me niste obiskali« (Mt 25,36.43). Obiskati bolnika, pa čeprav le za nekaj trenutkov, je nekaj pomembnega. A ker pogosto ni nujno, odlašamo in se za to odločimo šele, ko morda več ne koristi. Stvar, ki jo za bolne lahko vsi storimo, je molitev zanje.
Po homiliji je sledil zakrament bolniškega maziljenja. Zakrament bolnim in ostarelim podeli milost Svetega Duha, da bolezen in trpljenje lažje prenašajo. Oživlja jih in jim pomaga k ozdravljenju, če je to v njihovo duhovno korist. Krepi jim zaupanje v Boga, umirja in opogumlja jih v strahu pred smrtjo.

Po maši so sodelavke Karitas pripravile pogostitev. Bili smo povabljeni vsi, da se malo ustavimo, poklepetamo, se tudi fizično okrepčamo s hrano in pijačo. Tudi iz Doma starejših občanov Fužine sta prišli osebi, kateri sta bili pripeljani na ta dogodek in namen. Ker že dolgo nista bili v naši župnijski cerkvi, sta bili še dodatno veseli - tudi srečanja z nami.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri pripravi tega dogodka, ki nas je še bolj povezal in nam vlil novih moči pri premagovanju bolezni in starosti.

Maša v domu starejših občanov Fužine

Vsako prvo nedeljo v mesecu ter ob dveh največjih krščanskih praznikih je maša tudi v domu starejših občanov (DSO) Fužine..

Starejšim, bolnim in preizkušanim Jezus polaga v srce svoje besede: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek." (Mt 11,28).
Tako ni nenavadno, da boste pri maši v DSO srečali predvsem starejše ter onemogle, oslabele ljudi. To so tisti, ki so opešali v močeh in so svoj dom zamenjali za dom starejših in sedaj živijo v njem. Ker je vera del njihovega življenja, z veseljem obiščejo dvorano v domu in sodelujejo pri sveti maši. Pri njej tudi aktivno sodelujejo. Še posebej pri petju. Ob tem velja: Kdor poje, dvakrat moli. Četudi petje ni ubrano, se čuti zanos in pripadnost veri. Čuti se moč, pogum.

Ko je konec svete maše, se še malo zadržimo in poklepetemo - ob izhodu ali pa v kavarni DSO. Tam se odžejamo, sklepamo nova prijateljstva, sliši se prijazen klepet in kramljanje stanovalcev ter nas-zunanjih gostov.

Vabljeni vsi, še posebej otroci in (pra)vnuki stanovalcev doma starejših občanov Fužine.

Dan zakoncev in zakonskih jubilantov

14.11. smo se pri nedeljski sveti maši ob 8:00 spomnili, da moramo biti hvaležni Bogu za dar, zakrament svetega zakona. Obenem smo prosili Gospoda, da nam da moči, da bi ostali zvesti svojemu poklicu, še posebno, da blagoslavlja zakonce in utrjuje vezi med možem in ženo.

Ker je lani odpadalo, smo letos združili lanskoletne in letošnje jubilante (ki praznujejo okroglo obletnico poroke 5,10,15,20,...). Pet parov se je odzvalo povabilu. Med nami pa so zagotovo še taki, ki so praznovali okroglo obletnico, a jih zaradi različnih razlogov ni bilo (težke razmere - korona, psihične težave, v družbi je stanje, ki ni naklonjeno zakonskemu življenju,..). Spomnili smo se tudi nanje. Prihodnjič lepo povabljeni še preostali. Obenem smo se spomnili tudi vdov in vdovcev, ki bi letos praznovali skupno okroglo obletnico poroke.

Nagovor župnika zakonskim jubilantom:
Gospod vam je dal spoznati, da je ta pot/zakon, pot vašega krščanskega življenja. Ta pot je prežeta tudi s trpljenjem. V zakonu je veliko težkih trenutkov, kar pa ne pomeni, da sredi tega trpljenja, stisk ni ljubezni. Bog takrat daje moč, vas blagoslavlja, da greste naprej. Tudi v drugih stanovih imamo preizkušnje, težke stvari, stiske. Ravno tukaj se Bog želi razodeti. Sredi našega uboštva želimo pokazati, da je Bog navzoč v našem življenju. Bog je tisti, ki nam daje vztrajnost, moč. Prosimo Gospoda, da ne pozabimo besed, ki smo jih slišali v besednem bogoslužju. V Psalmu smo slišali besede: "Gospod je na moji desnici, ne bom omahnil." Živite z Gospodom. Čujte in molíte, da bi zmogli biti z Njim. Ker nam je blizu, zraven nas. To je pot svetosti. Pot, kjer se vi konkretno, pripravljate, hodite do tega trenutka, ko bo prišel Sin človekov. Bog namreč največ ljudi kliče na pot zakonskega življenja, ki je najbolj običajna pot k svetosti. To je najbolj primerna, običajna pot za človeka, da pride v Božje kraljestvo.
Naj vas Gospod podpira pri tej poti.

Okrogla obletnica duhovnega pomočnika Antona Bidovca

Voščilo v imenu župljanov in župljank:

Spoštovani gospod Toni!

Pravijo, da vsi ljudje vse vedo in da Božje oči vse vidijo. Tako smo tudi mi prišli do spoznanja, da  v teh dneh praznujete dvojni življenjski jubilej - god in pred vami je še okrogla obletnica. Izredno veseli smo in hvaležni Bogu, da nas je poslal med nas, da s svojim milim značajem in preudarno besedo pomagate graditi župnijsko občestvo.
Želimo vam, da bi ostali zvest Gospodov duhovnik, On pa naj vam v svoji skrbi nakloni obilo zdravja, potrpežljivosti z nami, ki smo včasih tudi nadloga, in naj vam pomaga pri vseh vaših življenjskih poteh.
Bog vas živi!

Nagovor slavljenca:
Hvala za lep spomin, za darilo, predvsem pa, da sem lahko z vami po Božji milosti.
Papež Frančišek (pa ne samo zdaj, ko je papež, ampak ko je bil še buenosaireški nadškof) tako v javnih kot tudi v zasebnih srečanjih prosi, da naj ljudje molijo zanj. Tudi jaz vas prosim, molite zame.
Naj vas Bog blagoslovi! Amen!

Voščilo je bilo izrečeno pri sveti maši, 17.06.2021