Utrip župnije

Molitev pred Najsvetejšim 09.03.2025

V nedeljo, 09.03.2025, ob 20.00 smo bili povabljeni k adoraciji - ne samo mladi iz naše župnije ampak tudi vsi fužinski verniki. K nam so namreč prišli mladi iz različnih ljubljanskih župnij z namenom, da bi se predvsem mladi združili v molitvi pred Najsvetejšim. Obisk fužinske mladine in preostalih iz naše župnije je bil porazen. Prišla je večina SKVO-ja ter 3 fužinski verniki, poleg organizatorjev seveda.

Na začetku smo se Bogu zahvalili, da smo lahko pred Njim, da Njemu podarjamo naš čas - tisto uro. Če gledamo številčno, je ta ura čisto nepomembna, saj je le 1 ura v nešteto urah našega življenja, a je v primerjavi s preostalimi urami veliko več vredna. Zazrli smo se vase in v Boga in se tako pripravili na prihajajoči teden.

V prepletanju tišine, nagovorov in slavilnih pesmi (Jezus, kralj vsega stvarstva , Častite ga, Z vsem, kar sem,… ) smo molili za vse naše fužinsko župnijsko občestvo, še posebno pa za mlade in za duhovnike. Spomnili smo se tudi na tiste, ki mislijo, da je čas pred Najsvetejšim brez veze, na videz nepomemben. Na tiste, ki niso prišli zaradi različnih vzrokov, »kaj vse se da početi v nedeljo zvečer«.

Gospod, odpri nam naša srca, da Te lahko vidimo, slišimo.

Dekanijski molitveni dan za duhovne poklice 2025

V soboto, 08.03.2025, smo imeli v župnijski cerkvi Ljubljana – Fužine dekanijski molitveni dan za duhovne poklice. Molili smo predvsem za nove duhovne poklice ter tudi za svetost in stanovitnost poklicanih.

Začetek je bil ob 10h s sveto mašo, ki jo je vodil naš dekan Alojzij Grebenc. Potem so se čez dan zvrstile župnije po že določenem razporedu. Tokrat so bile povabljeni tako župnije dekanije Ljubljana - Polje kot tudi župnije dekanije Ljubljana - Center. Žal je bil obisk predvsem dekanije Ljubljana - Center zelo skromen. Molitvene ure, ki so jih pripravile posamezne župnije, so bile raznovrstne – od petja, molitve, češčenja, tihote. Molitveni dan je potekal pred izpostavljenim Najsvetejšim. Na ta način smo se še bolj zavedali pomembnosti molitvene ure za duhovne poklice in tako začutili, da nas Bog ne zapušča, je z nami in nas sliši.

Z večerno sveto mašo smo zaključili molitveni dan za duhovne poklice. Župnik je v uvodu dejal, da smo peli, naj Jezusove rane presunejo nas (op. a. pesem Daj mi, Jezus, da žalujem), naše srce, naše misli, da bi mogli vztrajati do konca z Gospodom, v izpolnjevanju Njegove volje. Prosili smo, da bi Jezusova ljubezen, Jezusovo trpljenje presunilo tudi mlade, jih odprlo za tak način življenja – za popolno darovanje Bogu in ljudem v službi Cerkvi. V evangeliju smo slišali odlomek Luka 5,27-32

Homilija župnika:
»V odlomku smo slišali, da je Jezus tisti, ki kliče. Kadar Jezus kliče, je ponavadi uspešen. Tudi v Stari zavezi, ko je Bog klical, je bil večinoma uspešen. Imamo pa tudi primere nekaterih ljudi, ki so se srečali z Jezusom, ki so sami ponudili, da bi šli za Njim, pa ni šlo.
Ta klic prihaja od Gospoda in moramo biti prepričani, da je tudi danes tako. Jezus je izvor duhovnih poklicev. Mi s tem, ko smo danes tukaj molili, nismo prisilili Boga v neke odločitve. V našem srcu smo naredili razpoloženje, pokazali željo, da bi Bog tudi med nami poklical določene ljudi in da smo pri tem pripravljeni sodelovati. Da bi nam bilo to všeč, da bi Bog to naredil med nami, da bi mi to videli. Da bi mi občutili sadove Božjega delovanja.
Jezus je tisti, ki je videl Levija in ga poklical. In ta se je odzval. In kakšna je naša vloga?
Slišali smo, da je Levi pripravil v hiši gostijo in da je bilo veliko cestninarjev. Se mi zdi, da je to naša vloga. Da smo mi ta množica, ki bo podprla, skupaj potovala s temi, ki so poklicani. Dva tedna nazaj smo slišali pričevanja bogoslovcev, različne zgodbe. Slišali smo, da je stara mama molila za duhovne poklice, a je bila proti temu, da gre vnuk v semenišče. Da smo podpora, da smo skupaj. Da smo prijatelji Levija, izbranega, da živimo z njim, da ga ne zapustimo, gledamo postrani. Da ne gledamo kot farizeji, pismouki, ki so godrnjali, obsojali. Tudi dan molitve nam pomaga, da bi živeli v tem duhu. Da je to dar, da si to želimo, da smo veseli, če Bog koga pokliče, da smo pripravljeni podpirati. Ravno čez en teden bo nabirka za bogoslovje. Da podpremo tudi v materialnem smislu. Za njihove potrebe, kar potrebujejo. Poleg molitve, naših misli. Na razne načine lahko naredimo ambient, kot eno tako hišo, kjer se bo Levi dobro počutil, počutil sprejetega. Da bo doživel svojo vlogo kot pomembno, nekaj lepega, dobrega, koristnega za širšo skupnost.»

Po koncu svete maše smo se zadržali v preddverju, kjer smo se ob hrani in pijači še fizično okrepčali.
Dobrot pa je bilo toliko, da smo se še naslednji dan - po nedeljskih svetih mašah zaustavili, pojedli in poklepetali - kot agape.

Še nekaj fotografij

Miklavž v naši župniji in prvi petek - Srce Jezusovo

Na poseben dan - dan žalovanja se z globokim spoštovanjem in žalostjo obračamo k tebi, Gospod. Spominjamo se vseh, ki so izgubili svoja življenja med opravljanjem dela - tistih, ki so se vsak dan trudili za svoje družine, skupnosti in prihodnost. Prosim te, objemi njihove duše s svojo ljubeznijo in mirom. Naj njihova žrtev ne bo zaman, ampak nas opomni na pomen varnosti, sočutja in spoštovanja do življenja vsakega človeka. Tolaži njihove družine in prijatelje, ki nosijo težo izgube. Daj jim moč, da se soočijo z bolečino, ter mir, ki presega vse razumevanje. Naj čutijo Tvojo bližino v trenutkih obupa in Tvojo svetlobo v trenutkih teme. Voditeljem in delodajalcem pa vlij modrost in odgovornost, da si vedno prizadevajo za varne pogoje dela in spoštovanje vsakega posameznika. Hvaležni smo za življenje, ki nam ga daješ, in prosimo te, da nas vodiš k večji povezanosti, razumevanju in solidarnosti. Amen.

Oratorij in Ankaran 2024

Na oratoriju sem se imela zelo dobro. Delali smo raznorazne stvari, se igrali, imeli delavnice, pekli stvari (npr. mafine, pizza rolice…). Imeli smo tudi športne igre, ki pa nas je na koncu dež ujel. Bili smo mokri ampak ne toliko, da se na srečo nismo prehladili. Bilo je zelo dobro, animatorji so bili zelo prijazni. Imeli smo tudi dobro malico - velikokrat smo imeli hrenovke v testu, ki so bile zelo dobre. Malo po tem je pa sledil dan, ko smo mogli it v Zajčjo Dobravo. Tam smo pomagali Danielu raziskat skrivnost, kdo govori resnico - sodniki ali Suzana. Na koncu je imela Suzana prav. Čez celoten oratorij sem se imela zelo dobro. Zato komaj čakam že naslednji oratorij.

Malo za tem je pa prišel Ankaran. Komaj sem čakala, ker smo imeli zelo dobre dejavnosti, mašo, hrano, fotografa, prijatelje, igre… Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli plesni večer in je grmelo. Nebo je bilo zelo lepo in strele so bile belo rumene. Samo malo me je motilo, ker je bilo veliko vlage, zato so potem bila moja oblačila malo mokra in vlažna, ko smo odhajali po kosilu na plažo. Vsak dan je bilo dobro, razen tega da je bila voda čisto umazana z morsko travo na nekaterih deli plaže. Bili smo pa tudi na modrem splavu v vodi, ki mu mi pravimo čokolada, ker je v obliki čokolade. Moje najljubše naloge, ki smo jih imeli: Prva je bila duhovnost, potem veselje, nato pomivanje, potem čiščenje in zadnje strežba. Malo sem razočarana, da je tako hitro minilo ter, da ni bilo Nejca, zelo prijaznega in smešnega animatorja. Drugače sem pa spoznala eno zelo pametno, prijazno, in razumljivo animatorko Nušo. Na koncu, ko smo odšli domov, je bila prometna nesreča in je bil zastoj. Drugače sem se pa imela odlično.

Hvaležna sem Simonu, animatorjem in kuharicama Miji in Katji, da so lahko pripravili Ankaran.

TARA