Župnija Vstalega Jezusa

Praznovanje zakonskih jubilantov 2025

Nedelja zakoncev, ki smo jo praznovali pri jutranji maši 16.11. ob 7.30, je bila polna zahvale. Povabljeni so bili vsi zakonski pari.
Mašo je vodil nadškof Stanislav Hočevar. Letos je praznovalo 9 parov, ki so praznovali lepe obletnice svoje poroke.
Po maši je bilo organizirano tudi druženje in pogostitev.

Nekaj fotografij

Pri homiliji je nadškof povedal:

Dragi jubilanti, vsi dragi bratje in sestre!

Za to slavje ste izbrali zelo primerno nedeljo. Prejšnjo so se zahvaljevali za zemeljske darove, (zahvalna nedelja), pred nami je nedelja Kristusa Kralja. Če je prejšnja nedelja govorila predvsem o zemlji, o našem delu, o naši zgodovini, pa bo prihodnja nedelja govorila o Njem, ki je večen, ki je Kralj, ki nosi svojo oblastjo v vsem, kar je ustvarjenega, kajti Njemu je bilo podarjeno vse. Prejšnjo nedeljo smo se spomnili minljivosti, naslednjo pa trajnost, večnost.

Dragi zakonci, dragi jubilanti! Vaš čar življenja, pa tudi težavnost vašega življenja je ravno v tem, da ste nenehno razpeti med zemljo in nebom, med minljivostjo in neminljivostjo, medtem kar mineva in med tem, kar ne mineva. To ni vedno lahko. Tega se mi vsi zavedamo. Prav zato nam je Jezus v današnjem evangeliju spregovoril neverjetno kratko, a vendarle pomembno, vsebinsko bogato, besedo. »Glejte, da se ne boste dali zavesti«. Vsi mi smo v nenehni nevarnosti, da se damo zavesti videzu. Tistemu, kar je navidezno. Naš čas, v katerem je dano nam živeti, je zelo nevaren ravno zaradi tega, ker zelo poudarja zunanjost, to kar se vidi, kar se da z rok otipati, tisto, kar je površno. Kar se svetlika, pa ni pravo zlato. Misleci našega časa govorijo, da v našem času ni več nosilnih stebrov življenja. Vse je nekako utekočinjeno. Vse je možno in nemožno, vse je prav zdaj, potem ni več prav. Vsakdo danes razlaga življenje kakor njemu trenutno ustreza. In zato smo se spremenil v svet samih sprememb in tisti, ki obvladajo naš čas, imajo več moči. Prav to želijo, da bi nam vladali. Gospod Jezus, ne zato ker bi se hotel spuščati v naše vsakodnevno življenje, marveč ker mu je stala človekova oseba. Kristus se zaveda, zato je prišel. Zato je dal življenje, da bi mi živeli sedaj, in v večnosti srečno. Zato nas Kristus vabi »glejte, da se ne boste dali zavesti.« In današnji evangelij je bil sklenjen z veliko Jezusovo modrostjo: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje«. Tukaj Jezus ne misli samo na naše telesno življenje, da bi samo bivali, ampak tisto trajno, notranjo srečo, zadovoljstvo, harmonijo z nebom, da bi lahko kljub temu minljivostim, zunanjim spremembam stali kakor pokončni steber.

Dragi zakonci! Kako bi vam lahko lepše zaželel to stanovitnost, s katero si boste pridobili zemeljsko in večno življenja, kakor je apostol oz. pisec Apostolskih del, sv. Luka. Za prve kristjane je govoril, da je njihova moč, specifika v tem, da so stanovitni. Kako je lepa ta slovenska beseda -stanoviten. Kar pomeni, v polnosti živeti stan/stalež, v katerega nas je Bog poklical. In iz tega staleža napraviti neko trajnost, stanovitnost. Tako tudi vi, zakonci, ohranjajte v zakonu stanovitnost – ljubezen do moža, žene. Tudi vi, starši, ohranjajte zvestobo in stanovitnost do svojih otrok, do cerkvene skupnosti in družbene skupnosti. Tako kot je zapisal apostol Luka - stanovitni v nauku apostolov. To je za nas, kristjane velik izziv. Danes zunanja pozornost, naše oči in vse čute usmerja v vidno in otipljivo. Skoraj da nič razen naša osebna zavzetost nas vodi v duhovni, nevidni svet. Ta nevidni, Božji svet je temelj, nosilec vidnega sveta. Pomembno je, za nas kristjane, da z očmi vere (in vera pomeni zrenje, gledanje, občudovanje) vidimo povezavo med Očetom in Sinom in Svetim Duhom. To je za vse nas zgled, ne samo navdih, ampak trdnost. Kjer ni pravega spoznanja, tam ne more biti pravega življenja. Spoznavanje skrivnosti Boga, se razideva skrivnost našega življenja. In prav iz tega zrenja, se rojeva, kar je značilno za prve kristjane. Da so bili stanovitni bratski skupnosti. Da so imeli vse skupno, da so prehitevali drug drugega v služenju. In iz zakonske, družinske skupnosti/občestva Cerkve lahko gradimo medsebojne odnose. Če pa ni globoke izkušnje, tega ne moremo doživeti.

Vse to prihaja od tretje stanovitnosti. Sveti Luka pravi, da so bili prvi kristjani »stanovitni v lomljenju kruha.« To pomeni evharistijo, sveto mašo. Da bi imeli moči, da bi se znali žrtvovati za sozakanca, za otroke, … Da bi iz tega znali črpati navdih za vse trenutke življenja.

Dragi zakonci, bratje in sestre! Želim vam Božjo modrost. Pojdite naprej v življenje z notranjo močjo, pogumom in popolnoma zaupajte v Boga, in boste videli da vam to daje pravo življenje.

Podprite župnijo s prostovoljnimi prispevki

Vaš prostovoljni prispevek nam pomaga pri delovanju župnije Ljubljana-Fužine, pri vzdrževanju cerkve in župnijskih dejavnostih.

SKENIRAJTE QR KODO Z MOBILNO BANKO IN IZBERITE SVOJ ZNESEK.

IBAN: SI56 0430 2000 3309 333
NAMEN: PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ŽUPNIJA LJ-FUŽINE
SKLIC: SI00 202

HVALA ZA VAŠ DAR !

Urnik verouka za veroučno leto 2025/26

Urnik verouka je že objavljen, da boste lahko uredili vse potrebno glede izvenšolskih dejavnosti (glasbena šola, treningi..), da bodo otroci prosti drugih dejavnosti v času, ko imajo po urniku verouk.

Župnijski dan 2025

V nedeljo, 15. 6. 2025, smo imeli v župniji Vstalega Jezusa župnijski dan. Po maši smo se družili v čudoviti senci gostilne Anžič. Skavti so skuhali golaž, družina Anžič je poskrbela za žar. Zveste župljanke pa so spekle nekaj sladkega za vsak okus. Imeli smo tudi tombolo. Glavno nagrado je prejela ga. Lunder.

Z glasbo so nas zabavali Toni, Brane in Janez.

Družili smo se v sproščenem vzdušju pod kostanji.

Fotografije si lahko ogledate tukaj.

Špela K.

Praznovanje praznika Srce Jezusovo

27.06.2025 smo praznovali praznik Srca Jezusovega.

Srce Jezusovo nas sprejema. Nam pokaže vso pozitivno lastnost Boga - dobroto, sprejemljivost, odprtost za vsakega človeka. Neizmerno odpuščanje.

Tudi mi odprimo svoje srce pred Bogom, v zaupanju, popolni predanosti, iskrenosti.

Molitev pred Najsvetejšim 09.03.2025

V nedeljo, 09.03.2025, ob 20.00 smo bili povabljeni k adoraciji - ne samo mladi iz naše župnije ampak tudi vsi fužinski verniki. K nam so namreč prišli mladi iz različnih ljubljanskih župnij z namenom, da bi se predvsem mladi združili v molitvi pred Najsvetejšim. Obisk fužinske mladine in preostalih iz naše župnije je bil porazen. Prišla je večina SKVO-ja ter 3 fužinski verniki, poleg organizatorjev seveda.

Na začetku smo se Bogu zahvalili, da smo lahko pred Njim, da Njemu podarjamo naš čas - tisto uro. Če gledamo številčno, je ta ura čisto nepomembna, saj je le 1 ura v nešteto urah našega življenja, a je v primerjavi s preostalimi urami veliko več vredna. Zazrli smo se vase in v Boga in se tako pripravili na prihajajoči teden.

V prepletanju tišine, nagovorov in slavilnih pesmi (Jezus, kralj vsega stvarstva , Častite ga, Z vsem, kar sem,… ) smo molili za vse naše fužinsko župnijsko občestvo, še posebno pa za mlade in za duhovnike. Spomnili smo se tudi na tiste, ki mislijo, da je čas pred Najsvetejšim brez veze, na videz nepomemben. Na tiste, ki niso prišli zaradi različnih vzrokov, »kaj vse se da početi v nedeljo zvečer«.

Gospod, odpri nam naša srca, da Te lahko vidimo, slišimo.

Dekanijski molitveni dan za duhovne poklice 2025

V soboto, 08.03.2025, smo imeli v župnijski cerkvi Ljubljana – Fužine dekanijski molitveni dan za duhovne poklice. Molili smo predvsem za nove duhovne poklice ter tudi za svetost in stanovitnost poklicanih.

Začetek je bil ob 10h s sveto mašo, ki jo je vodil naš dekan Alojzij Grebenc. Potem so se čez dan zvrstile župnije po že določenem razporedu. Tokrat so bile povabljeni tako župnije dekanije Ljubljana - Polje kot tudi župnije dekanije Ljubljana - Center. Žal je bil obisk predvsem dekanije Ljubljana - Center zelo skromen. Molitvene ure, ki so jih pripravile posamezne župnije, so bile raznovrstne – od petja, molitve, češčenja, tihote. Molitveni dan je potekal pred izpostavljenim Najsvetejšim. Na ta način smo se še bolj zavedali pomembnosti molitvene ure za duhovne poklice in tako začutili, da nas Bog ne zapušča, je z nami in nas sliši.

Z večerno sveto mašo smo zaključili molitveni dan za duhovne poklice. Župnik je v uvodu dejal, da smo peli, naj Jezusove rane presunejo nas (op. a. pesem Daj mi, Jezus, da žalujem), naše srce, naše misli, da bi mogli vztrajati do konca z Gospodom, v izpolnjevanju Njegove volje. Prosili smo, da bi Jezusova ljubezen, Jezusovo trpljenje presunilo tudi mlade, jih odprlo za tak način življenja – za popolno darovanje Bogu in ljudem v službi Cerkvi. V evangeliju smo slišali odlomek Luka 5,27-32

Homilija župnika:
»V odlomku smo slišali, da je Jezus tisti, ki kliče. Kadar Jezus kliče, je ponavadi uspešen. Tudi v Stari zavezi, ko je Bog klical, je bil večinoma uspešen. Imamo pa tudi primere nekaterih ljudi, ki so se srečali z Jezusom, ki so sami ponudili, da bi šli za Njim, pa ni šlo.
Ta klic prihaja od Gospoda in moramo biti prepričani, da je tudi danes tako. Jezus je izvor duhovnih poklicev. Mi s tem, ko smo danes tukaj molili, nismo prisilili Boga v neke odločitve. V našem srcu smo naredili razpoloženje, pokazali željo, da bi Bog tudi med nami poklical določene ljudi in da smo pri tem pripravljeni sodelovati. Da bi nam bilo to všeč, da bi Bog to naredil med nami, da bi mi to videli. Da bi mi občutili sadove Božjega delovanja.
Jezus je tisti, ki je videl Levija in ga poklical. In ta se je odzval. In kakšna je naša vloga?
Slišali smo, da je Levi pripravil v hiši gostijo in da je bilo veliko cestninarjev. Se mi zdi, da je to naša vloga. Da smo mi ta množica, ki bo podprla, skupaj potovala s temi, ki so poklicani. Dva tedna nazaj smo slišali pričevanja bogoslovcev, različne zgodbe. Slišali smo, da je stara mama molila za duhovne poklice, a je bila proti temu, da gre vnuk v semenišče. Da smo podpora, da smo skupaj. Da smo prijatelji Levija, izbranega, da živimo z njim, da ga ne zapustimo, gledamo postrani. Da ne gledamo kot farizeji, pismouki, ki so godrnjali, obsojali. Tudi dan molitve nam pomaga, da bi živeli v tem duhu. Da je to dar, da si to želimo, da smo veseli, če Bog koga pokliče, da smo pripravljeni podpirati. Ravno čez en teden bo nabirka za bogoslovje. Da podpremo tudi v materialnem smislu. Za njihove potrebe, kar potrebujejo. Poleg molitve, naših misli. Na razne načine lahko naredimo ambient, kot eno tako hišo, kjer se bo Levi dobro počutil, počutil sprejetega. Da bo doživel svojo vlogo kot pomembno, nekaj lepega, dobrega, koristnega za širšo skupnost.»

Po koncu svete maše smo se zadržali v preddverju, kjer smo se ob hrani in pijači še fizično okrepčali.
Dobrot pa je bilo toliko, da smo se še naslednji dan - po nedeljskih svetih mašah zaustavili, pojedli in poklepetali - kot agape.

Še nekaj fotografij