Župnijski dan 2026

V nedeljo 14.6. ob 10.00 smo se zbrali v lepem številu pri sveti maši. In to ob zaključku veroučnega leta. Ne samo zato, ker smo prišli do konca tega obdobja, ampak predvsem, da se Bogu zahvalimo.

Ob koncu veroučnega leta smo se lahko vprašali, kaj smo prejeli. Ne samo znanje o veri, ampak povabilo v prijateljstvo z Jezusom. Verouk ni cilj sam po sebi, ampak pomoč, da bi živeli z Bogom in iz njegove ljubezni.

Božja beseda nam daje še večji, bolj temeljni razlog za našo hvaležnost in veselje. Božja beseda odkriva, kakšne načrte ima Bog z nami. Predvsem z nami, ki nas je poklical. Slišali smo namreč v uvodu, da nas je Bog izbral, izvolil za svoje ljudstvo, ne po nekih naših zaslugah, ampak ker želi, da smo, kot pravi Mojzes, sveti, da bi pripadli Gospodu.

In Jezus, ko pošilja svoje učence, zelo konkretno govori, kaj je to poslanstvo. Predvsem to, da je nebeško kraljestvo blizu. Mnogi ljudje tega ne vidijo. Imajo toliko problemov v življenju, doživljajo take pretrese, da vidijo samo slabo. Ne vidijo nikjer Božjega kraljestva. Družinske tragedije, zdravstveni problemi, krivice v službi. Nekdo je lahko slabe volje že, če samo poročila gleda. Če nima druge vizije. In naše poslanstvo je, da oznanjamo svetu, da je Božje kraljestvo blizu.

Zato je najprej potrebno, da mi sledimo Kristusu, da mi živimo v Božjem kraljestvu.

Da vsak dan črpamo od Jezusa, tako kot teh dvanajst apostolov. Jezus jih je poklical. Ne najprej zato, da bi jih poslal oznanjat, ampak na prvem mestu, da bi bili z njim. To velja tudi za nas. Jezus nas je najprej poklical, da bi bili z njim, potem pa iz tega sledi posledica, da nas pošlje oznanjat Božje kraljestvo, evangelij.

Zanimivo je, da danes Matej pravi, naj ne gredo k poganom in v samarijska mesta, ampak k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Tudi mi bi lahko razmišljali v tej smeri. Tudi danes je mnogo izgubljenih ovc, ne Izraelove hiše, ampak krščanske hiše. Veliko naših sosedov in sodelavcev je krščenih. Morda so dobili neke temelje vere. Mogoče so hodili k verouku. Njihova vera in odnos z Bogom pa sta se ohladila. Življenje jih je odpeljalo drugam. Morda so se poročili z nekom, ki je drugačnega nazora, ali pa vere niso prakticirali in se je zato njihov odnos z Bogom ohladil. Včasih nekdo zanemari vero zaradi lažnega občutka, da ima toliko drugih stvari za delati, da nima časa hoditi v cerkev in se ukvarjati s temi vprašanji.

In Jezus pravi: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« To, kar mi doživljamo, je v veliki meri nezasluženo. Predvsem pa to, kar Pavel govori Rimljanom: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« Preden smo karkoli naredili dobrega, je Kristus na svojo pobudo že daroval svoje življenje za nas. Za to smo lahko hvaležni. To je temelj naše hvaležnosti in tudi spoznanja, ki ga počasi odkrivamo, na primer otroci pri verouku. Tudi otroci potrebujejo to veselo novico.

To, kar prejemamo zastonj, poskušajmo tudi zastonj dajati svojim bližnjim. Najprej v malih krogih, v katere smo vključeni. Najprej v družini, v skupini, kjer sodelujemo. Kasneje tudi na pikniku, kjer se bodo predstavile nekatere skupine iz naše župnije. In širše, kjerkoli živimo in delujemo, poskušajmo podarjati Božjo ljubezen zastonj. Samo zastonjska ljubezen je res prava ljubezen. To je Kristusova ljubezen. (+besedilo homilije+)

Po sveti maši so otroci prejeli veroučna spričevala in Slomškovo bralno priznanje (kdor je sodeloval) nato pa smo vsi skupaj odšli na vrt gostilne Anžič. Tam smo ob hrani, pijači, tomboli in prijetnem druženju nadaljevali praznovanje ob zaključku veroučnega leta. Za dodatne informacije o delovanju župnije so poskrbeli člani nekaterih župnijskih skupin, ki so se tudi predstavili.

Kljub temu da so pred nami počitnice in dopusti, ne pozabimo na evharistijo in na Boga.