Župnijsko romanje, zapisano v srcu (Francija)

Na pot smo šli še v jutranji mrak,
v srcih veselje za vsak naš korak.
Čez gore in doline nas vodila je pot,
v Francijo, kjer nas pričakal je Gospod.

Annecy ob jezeru mirno je žarel,
vsak pogled na gore srce je razvnel.
Tam molitev, sveta maša in zvonov glas,
kot da se ustavil za trenutek je čas.

V Arsu sveti Janez Marija Vianney nas je sprejel,
zgled svetosti vsak romar je prejel.
V Paray-le-Monialu Srce Jezusovo nas grelo je z močjo,
napolnilo nam srca je z ljubeznijo.

V Neverso Bernardka Lurška tiho še počiva,
njena vera danes v mnogih prebiva.
Ob njenem grobu sveta maša se je darovala,
vera v naših srcih se je še utrjevala.

Pariz nam je odprl bogastvo stoletij,
v srcih ohranili bomo nešteto doživetij.
V Notre-Dame je sveta maša zaživela,
vsako srce z Božjim mirom je objela.
V kripti Montmartra smo skupaj molili,
Gospodu svoje prošnje izročili,
pri sveti maši pa vero utrdili.
Pri svetem Vincenciju Pavelskem smo obstali,
njegove relikvije spoštljivo občudovali.

Sveti Remigij v Reimsu nas je sprejel,
vsak romar v srcu novo moč je prejel.
Ob nedeljski maši smo tam Boga slavili,
vero in hvaležnost v srcih utrdili.

Ko domov smo krenili s hvaležnostjo v dlani,
ostali so spomini – najlepši, zbrani.

Naj vera nas spremlja na vsaki poti,
naj mir prebiva v vsakem življenju sproti.

Romanje minilo je, a ostaja v srcu za vse dni,
naj Božja ljubezen v nas še naprej živi.