Praznovanje zakonskih jubilantov 2025

Nedelja zakoncev, ki smo jo praznovali pri jutranji maši 16.11. ob 7.30, je bila polna zahvale. Povabljeni so bili vsi zakonski pari.
Mašo je vodil nadškof Stanislav Hočevar. Letos je praznovalo 9 parov, ki so praznovali lepe obletnice svoje poroke.
Po maši je bilo organizirano tudi druženje in pogostitev.

Pri homiliji je nadškof povedal:

Dragi jubilanti, vsi dragi bratje in sestre!

Za to slavje ste izbrali zelo primerno nedeljo. Prejšnjo so se zahvaljevali za zemeljske darove, (zahvalna nedelja), pred nami je nedelja Kristusa Kralja. Če je prejšnja nedelja govorila predvsem o zemlji, o našem delu, o naši zgodovini, pa bo prihodnja nedelja govorila o Njem, ki je večen, ki je Kralj, ki nosi svojo oblastjo v vsem, kar je ustvarjenega, kajti Njemu je bilo podarjeno vse. Prejšnjo nedeljo smo se spomnili minljivosti, naslednjo pa trajnost, večnost.

Dragi zakonci, dragi jubilanti! Vaš čar življenja, pa tudi težavnost vašega življenja je ravno v tem, da ste nenehno razpeti med zemljo in nebom, med minljivostjo in neminljivostjo, medtem kar mineva in med tem, kar ne mineva. To ni vedno lahko. Tega se mi vsi zavedamo. Prav zato nam je Jezus v današnjem evangeliju spregovoril neverjetno kratko, a vendarle pomembno, vsebinsko bogato, besedo. »Glejte, da se ne boste dali zavesti«. Vsi mi smo v nenehni nevarnosti, da se damo zavesti videzu. Tistemu, kar je navidezno. Naš čas, v katerem je dano nam živeti, je zelo nevaren ravno zaradi tega, ker zelo poudarja zunanjost, to kar se vidi, kar se da z rok otipati, tisto, kar je površno. Kar se svetlika, pa ni pravo zlato. Misleci našega časa govorijo, da v našem času ni več nosilnih stebrov življenja. Vse je nekako utekočinjeno. Vse je možno in nemožno, vse je prav zdaj, potem ni več prav. Vsakdo danes razlaga življenje kakor njemu trenutno ustreza. In zato smo se spremenil v svet samih sprememb in tisti, ki obvladajo naš čas, imajo več moči. Prav to želijo, da bi nam vladali. Gospod Jezus, ne zato ker bi se hotel spuščati v naše vsakodnevno življenje, marveč ker mu je stala človekova oseba. Kristus se zaveda, zato je prišel. Zato je dal življenje, da bi mi živeli sedaj, in v večnosti srečno. Zato nas Kristus vabi »glejte, da se ne boste dali zavesti.« In današnji evangelij je bil sklenjen z veliko Jezusovo modrostjo: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje«. Tukaj Jezus ne misli samo na naše telesno življenje, da bi samo bivali, ampak tisto trajno, notranjo srečo, zadovoljstvo, harmonijo z nebom, da bi lahko kljub temu minljivostim, zunanjim spremembam stali kakor pokončni steber.

Dragi zakonci! Kako bi vam lahko lepše zaželel to stanovitnost, s katero si boste pridobili zemeljsko in večno življenja, kakor je apostol oz. pisec Apostolskih del, sv. Luka. Za prve kristjane je govoril, da je njihova moč, specifika v tem, da so stanovitni. Kako je lepa ta slovenska beseda -stanoviten. Kar pomeni, v polnosti živeti stan/stalež, v katerega nas je Bog poklical. In iz tega staleža napraviti neko trajnost, stanovitnost. Tako tudi vi, zakonci, ohranjajte v zakonu stanovitnost – ljubezen do moža, žene. Tudi vi, starši, ohranjajte zvestobo in stanovitnost do svojih otrok, do cerkvene skupnosti in družbene skupnosti. Tako kot je zapisal apostol Luka - stanovitni v nauku apostolov. To je za nas, kristjane velik izziv. Danes zunanja pozornost, naše oči in vse čute usmerja v vidno in otipljivo. Skoraj da nič razen naša osebna zavzetost nas vodi v duhovni, nevidni svet. Ta nevidni, Božji svet je temelj, nosilec vidnega sveta. Pomembno je, za nas kristjane, da z očmi vere (in vera pomeni zrenje, gledanje, občudovanje) vidimo povezavo med Očetom in Sinom in Svetim Duhom. To je za vse nas zgled, ne samo navdih, ampak trdnost. Kjer ni pravega spoznanja, tam ne more biti pravega življenja. Spoznavanje skrivnosti Boga, se razideva skrivnost našega življenja. In prav iz tega zrenja, se rojeva, kar je značilno za prve kristjane. Da so bili stanovitni bratski skupnosti. Da so imeli vse skupno, da so prehitevali drug drugega v služenju. In iz zakonske, družinske skupnosti/občestva Cerkve lahko gradimo medsebojne odnose. Če pa ni globoke izkušnje, tega ne moremo doživeti.

Vse to prihaja od tretje stanovitnosti. Sveti Luka pravi, da so bili prvi kristjani »stanovitni v lomljenju kruha.« To pomeni evharistijo, sveto mašo. Da bi imeli moči, da bi se znali žrtvovati za sozakanca, za otroke, … Da bi iz tega znali črpati navdih za vse trenutke življenja.

Dragi zakonci, bratje in sestre! Želim vam Božjo modrost. Pojdite naprej v življenje z notranjo močjo, pogumom in popolnoma zaupajte v Boga, in boste videli da vam to daje pravo življenje.