Maša namenjena starejšim, bolnikom in invalidom

V nedeljo, 09.10.2022 smo imeli ob 8h posebno mašo, namenjeno starejšim, bolnikom in invalidom. Med mašo je bilo namreč mogoče prejeti zakrament bolniškega maziljenja.

Odlomki iz Svetega pisma niso bili namenoma izbrani za ta namen, ampak so bili določeni za 28. nedeljo med letom. Bil pa je izbran mašni obrazec »Za bolnike in za zdravje«.
Božja beseda nam je v prvem berilu in evangeljskem odlomku postavljala pred oči dva moža gobavca, ozdravljena bolnika, ki se za dobrino zdravja zahvaljujeta Bogu, čeprav sta oba pogana. Bila sta rešena.
Tudi ostalih devet je seveda ozdravljenih, a ne rešenih. Bili so ozdravljeni strašne bolezni, to je gobavosti. Gobavost je kožna bolezen. Živa in zdrava koža začne gniti. Bolnik se je moral takoj umakniti iz družbe, družine in skupnosti. Mesto je bilo določeno, kje mora odslej živeti. Bolezen je človeka popolnoma izolirala. Gobavci so ponavadi živeli v globeli. Hrano so jim spuščali po vrvi, da ne bi prišlo do kakšnih stikov. Vendar so vedno v svojih srcih gojili upanje, da se bodo vrnili k svojim, saj so slišali tudi o Jezusu. O njem so že kar nekaj slišali, kako je čudežno ozdravil več ljudi. Jezus je bil njihovo zadnje upanje. Jezus jih je poslal, naj se gredo pokazat duhovnikom. Duhovniki so bili kakor zdravniška komisija, ki je odločila, kdo se lahko vrne v vas. Med potjo so ozdraveli. Veseli so se vračali proti domu. Dobili so potrditev.V njih se je pojavil optimizem, novo veselje do življenja, novo življenje. Mnogi so svoj korak naravnali proti domu, srečanje z domačimi, z družino, z bližnjimi. Teh je bilo devet – ozdravljenih. Eden, ki je bil po vrhu še Samarijan, za Jude manjvreden, celo njihov sovražnik, je šel najprej poiskati Jezusa in se mu zahvalil za čudežno ozdravitev. V svojem srcu je čutil, da se mu mora zahvaliti. Gledano človeško je bilo ozdravljenih vseh deset. A pravo ozdravljenje je doživel samo ta ubogi – ničvreden Samarijan. Devet je bilo ozdravljenih samo na površini kože. Za njih se ni zgodilo nič drugega. Vrnili so se samo v svoje vsakdanje življenje. Ostali so stari ljudje, s trdo držo, sebičnimi navadami, posvetnimi skrbmi in površinskim življenjem. Niso se zavedali, da je človek lahko tudi notranje gobav. To je bolezen srca in duše – notranja bolezen. Devet jih je še naprej hodilo v življenju z gobavostjo. Ni jim še postalo jasno, da so tudi notranje bolni, samosvoji, nehvaležni, sebični… Toda Samarijan je postal novi človek. Njegovo ozdravljenje je segalo do srca!

Tudi nam, vsem ostalim je bila položena beseda. Bolnika, starega, onemoglega ne smemo prepustiti njegovi osamljenosti. Eno izmed del usmiljenja je obiskovanje bolnikov in Jezus nas je opozoril, da se ena od točk poslednje sodbe tiče prav tega: »Bolan sem bil in ste me obiskali … Bolan sem bil in me niste obiskali« (Mt 25,36.43). Obiskati bolnika, pa čeprav le za nekaj trenutkov, je nekaj pomembnega. A ker pogosto ni nujno, odlašamo in se za to odločimo šele, ko morda več ne koristi. Stvar, ki jo za bolne lahko vsi storimo, je molitev zanje.
Po homiliji je sledil zakrament bolniškega maziljenja. Zakrament bolnim in ostarelim podeli milost Svetega Duha, da bolezen in trpljenje lažje prenašajo. Oživlja jih in jim pomaga k ozdravljenju, če je to v njihovo duhovno korist. Krepi jim zaupanje v Boga, umirja in opogumlja jih v strahu pred smrtjo.

Po maši so sodelavke Karitas pripravile pogostitev. Bili smo povabljeni vsi, da se malo ustavimo, poklepetamo, se tudi fizično okrepčamo s hrano in pijačo. Tudi iz Doma starejših občanov Fužine sta prišli osebi, kateri sta bili pripeljani na ta dogodek in namen. Ker že dolgo nista bili v naši župnijski cerkvi, sta bili še dodatno veseli - tudi srečanja z nami.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri pripravi tega dogodka, ki nas je še bolj povezal in nam vlil novih moči pri premagovanju bolezni in starosti.