Župnijsko romanje maja 2023 v Lurd še vedno odzvanja

MOJ LURD

Nov dan je danes.
Zunaj spet dežuje.
Vse je mokro in sivo
in blatno in neprijazno.
Moje srce pa je polno
blagoslovov in milosti,
neke čudne nove sreče in radosti.

Bila sem v Lurdu pri Mariji.
Ne prvič, ne drugič, ampak osmič.
Bila sem, ker me je spet poklicala,
mi znamenje dala,
me v sanjah obiskala.
In šla sem.
Kot čisto navadna romarica,
ne kot prostovoljka,
ne kot invalidom spremljevalka,
ne kot bolnikom pomočnica,
ne kot prevajalka.

Imela sem veliko časa
zase in za Marijo,
meni ljubo, drago prijateljico,
milostno Nebes Kraljico.
Imela sem čas
za molitev in premišljevanje,
za globoko notranje iskanje,
za sveto mašo narodov,
za sveto mašo pred votlino,
za lučke, za procesijo,
za solze sreče in spominov,
za Bernardko,
za njen mlin in za cachot,
za njeno cerkev,
za obujeno spet prijateljstvo.
Danes mi srce prepeva.
"Ave, Ave, Ave Marija" ....
v duši mi cel dan odmeva.
Od obraza do obraza grem
v mislih in spominih,
štejem romarje,
na Rožnem vencu štejem jagode.
Slišim glas Cirila,
našega vodnika,
ki govori in govori
in nikoli ne zaspi,
obnavljam katehezo Simona,
našega gospoda župnika
duhovnega voditelja.

Poslušam Majdo,
mojo cimro in sopotnico,
pa Renato in njeno mamo,
znanko mojega otroštva,
izgubljeno in spet najdeno.
Kako lepo!
Kako skrivnostna pota
so Gospodova,
in nas štirih,
ki smo bile kot ena srečna
štiriperesna deteljica.

In spet sem tam.
Pri Mariji.
In z Marijo.
Gledam njen obraz,
sklenjene roke,
rožni venec,
obleko belo, moder pas.
Čutim jo v srce.
Vem, da ob meni bo,
ko mi bo najbolj hudo,
ko bom sama, žalostna,
ko bom brez moči.
Hvala ti, Marija moja ljuba,
bodi z mano vedno ti.