Bolniško maziljenje v cerkvi in v domu starejših

V nedeljo, 07.04.2024 ob 8.00, smo imeli med sveto mašo zakrament bolniškega maziljenja.

K tej maši so bili še posebej povabljeni naše bolni, starejši, ostareli bratje in sestre. Kdor je želel in je bil ustrezno pripravljen, je lahko prejel bolniško maziljenje.

Bolniško maziljenje je prejelo 23 oseb, ki so sedaj okrepljeni v zaupanje v Boga, bolj umirjeni in opogumljeni v strahu pred smrtjo in bolečinami.

Na koncu svete maše se je župnik zahvalil članicam župnijske Karitas, ki so pripravile pogostitev ter članoma župnijskega pastoralnega sveta, ki sta pripravila uvodni pozdrav in prošnje.

Ker nas je uvod k sveti maši tako nagovoril, ga zapišemo še tukaj. Ko bo težko ali pa da nam utrdi mišljenje, se lahko vedno znova obrnemo na ta zapis:

V obdobju, ko nas optimistično bodri velikonočno sporočilo, v svoji sredi še posebej pozdravljamo naše starejše župljane in tiste, ki nosijo različna bremena bolezni. Živimo v zahtevnem času. Priznati moramo, da ga kot takega soustvarjamo tudi mi, kristjani. Gre za obdobje, kjer je velikonočna skrivnost vse bolj zbrana v podobi čokoladnega zajčka in preobložene mize. Krščanska omika je sinonim za nazadnjaštvo, zdravnikova vest predmet nizkih opazk. Starost in bolezen pa obrobna pojava, ki ju je treba skriti za štiri stene in po potrebi in želji tudi predčasno zaključiti. To je zgrešena, a čeprav zelo glasna podoba današnjega sveta. Papež Frančišek v eni od okrožnic pravi: Ta žalostna resničnost je predvsem posledica kulture individualizma. Ta povzdiguje uspešnost za vsako ceno in goji mit učinkovitosti. Postane pa brezbrižna in celo neusmiljena, ko ljudje nimajo več potrebnih moči, da bi držali korak. Tedaj obstane kultura obmetavanja, v kateri ljudje niso več prva vrednota, ki jo je treba spoštovati in verovati. Še zlasti, če je revna ali nemočna, ko še ne koristi (kot so to nerojeni otroci) ali nekoristni več, kakor stari.

A vendarle ni tako črno kot je videti na prvi pogled. Če se ustavimo in globoko v srcu pomislimo, kaj nam pomenijo naši starejši sorodniki, prijatelji, sosedje, sožupljani in tisti, katerih je vsakodnevna spremljevalka različna bolezen, prej ali slej vidimo, da imajo v našem srcu posebno mesto. Kako bi lahko prezrli modrost, ki se je nabirala skozi desetletja, pomoč pri vzgoji in drobni nasveti. Vneto obiskovanje svetih maš in molitev, ki se praviloma od starejših dvigajo v nebo v cerkvi in po domovih. Kako nežno nas pobožajo besede babice, ko ta potoži, da je za jo neprespana noč, in hkrati zadovoljno doda, da je te dolge ure namenila za molitev, za svoje bližnje. Temu lahko rečemo samo neprecenljiv zastonjski dar. Kako bi lahko prezrli bolnike, ki vdano in dostojanstveno prenašajo breme svoje bolezni in nam kažejo, da pot do velike noči vodi samo preko velikega petka. To je krepost in simbol poglobljenega razumevanja življenja.

Zato se pri tej sveti maši zahvalimo vsem tistim, ki še posebej v starosti in bolezni dajejo smisel zemeljskemu bivanju. Prisluhnimo jim in jim pomagajmo, da ne bodo deležni občutkov zapuščenosti, izoliranosti in nekoristnosti. Prosimo zanje in zase, da bomo v krščanskem duhu krepili sožitje in medsebojno pomoč.

Prav tako smo imeli isti dan ob 16.00 bolniško maziljenje v Domu starejših občanov Fužine, kjer je 24 bratov in sester prejelo bolniško maziljenje.

ELP